Vosek je čebelji pridelek, ki je koristen pri apiterapiji. Čebelji vosek je snov ki ga čebele uporabljajo pri gradnji satja. Satovje je snov, ki vsebuje mešanico etrov, maščobnih kislin in ogljikovih hidratov. (wikipedia.org)
Čebelji vosek izločajo čebele stre 12-18 dni in sestavijo v dvostransko šesterokotno satje. Satje je soba za otroke in hkrati kasneje shramba za hrano. Čebelji vosek je ko je svež svetleče barve. Z leti potemni v temno barvo zaradi skladiščenja hrane in propoliziranja.
Poznanih je več kot 300 komponent čebeljega voska. Glavna sestavina so estri . Glavna sestavina čebeljega voska so estri maščobnih kislin, v njem je veliko aromatičnih snovi, nekaj mineralnih snovi in veliko vitamina A. Čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo ščiti pred obolenji, zato ga veliko uporabljajo v kozmetiki. Pomešanega z medom žvečimo.
I. Zdravilne lastnosti čebeljega voska
- pri vnetjih ustne votline,
- pri obolelem požiralniku in želodcu,
- za čiščenje nosnega dela žrela,
- pri vnetju čelnih votlin, dlesni,
- pri astmi,
- pri senenem nahodu,
- pomaga pri vnetju želodčne sluznice in debelega črevesa,
- pomaga pri različnih poškodbah in obolenjih kože.
Čebelji vosek pri segrevanju sprejema veliko toplote in jo pri polaganju na obolelo mesto počasi oddaja. Pri tem dosežemo na obolelem mestu boljšo cirkulacijo krvi in s tem boljšo prehrano tkiva. S tem vosek preprečuje vnetne procese in odstranjuje toksične snovi iz tkiva. Vosek deluje tudi antibiotično, namreč preprečuje in uničuje mikroorganizme, ki povzročajo bolezni. Deluje regenerativno na poškodovane celice in tkiva. Mehča trda tkiva na koži.
Čebelji vosek za notranjo uporabo. Koristno je žvečenje voščenih pokrovcev satja. Priporočamo ½–1 žlice nekajkrat dnevno, kar deluje ugodno na zdravljenje vnetja obnosnih votlin (sinusitisa), pelodne kihavice, astme, vnetja žrela (faringitisa), angine (tonsilitisa) in grla (laringitisa).