Stari čebelarji so kmalu ugotovili, da se pri delu s čebelami in zadrževanju v čebelnjaku zelo dobro počutijo. Bili so odpornejši proti raznim prehladnim boleznim, delo s čebelami jih je pomirjalo in jim krepilo življenjsko energijo.
Zaradi zraka, ki je vedno bolj onesnažen so danes zelo pogoste bolezni dihal, alergije, astma, bronhialne in pljučne bolezni posebno pri otrocih. Ljudje, ki se ukvarjajo z zdravljenjem s čebeljimi pridelki, so ugotovili, da je poleg čebeljih izdelkov za krepitev odpornosti zelo blagodejen učinek ob vdihavanju zraka iz čebeljega panja. To je aerosol, ki vsebuje eterična olja, flavonoide, med, cvetni prah in propolis ter druge zdravilne snovi. Čebele s krili povzročajo v panju ventilacijo in vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak.
I. Zdravilne lastnosti čebeljega zraka
Bivanje v čebelnjaku 1 uro na dan zelo ugodno vpliva na psihofizično počutje pacienta. Zaradi vdihavanja eteričnih snovi iz panja terapija ugodno vpliva na zdravljenje obolenj dihal kot so: astma, kronični bronhitis, seneni nahod in druge alergije, kronična obolenja grla, zelo dobro pomaga pri migrenah, stresnih stanjih, psiho-fizičnih težavah, nespečnosti in menedžerskih boleznih, nemirnosti otrok, izboljšuje imunski sistem in splošno počutje. Božajoče in prijetno šelestenje in šumenje čebel pa deluje pomirjevalno in sproščujoče.
Zaradi onesnaženega zraka so danes zelo pogoste bolezni dihal, alergije, astma, bronhialne in pljučne bolezni posebno pri otrocih. Ugotovili so, da je poleg čebeljih izdelkov za krepitev odpornosti zelo blagodejen učinek ob vdihavanju zraka iz čebeljega panja. To je aerosol, ki vsebuje eterična olja, flavonoide, med, cvetni prah in propolis ter druge zdravilne snovi. Čebele s krili povzročajo v panju ventilacijo in vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak. Mikroklima čebelnjaka nadvse ugodno vpliva na zdravljenje dihal in duševno počutje. Aromaterapija je zdravljenje ali preprečevanje bolezni z uporabo eteričnih olj. Dišave vplivajo na možgane, še posebej limbični sistem preko vohalnega sistema, poleg tega na človeško telo dobro vplivajo tudi eterična olja. V medu je ugotovljenih okoli 50 snovi, ki sodelujejo pri oblikovanju arome. Med hitro izgubi dišavne snovi, če ga neprevidno segrevamo ali pa ga predolgo pustimo v odprti posodi. Najžlahtnejšo aromo ima med v satju, medtem ko točeni med že lahko izgubi nekaj dišavnih snovi. Že od pradavnine se je človek zavedal zdravilnosti čebeljih izdelkov in tudi zdravilnosti aromatičnega zraka v čebelnjaku. Stari čebelarji so kmalu ugotovili, da se pri delu s čebelami in zadrževanju v čebelnjaku zelo dobro počutijo. Bili so odpornejši proti raznim prehladnim boleznim, delo s čebelami jih je pomirjalo in jim krepilo življenjsko energijo. Čebelarji so tako prišli do ideje za izdelavo apikomor, v katerih bi se uporabniki lahko zadrževali brez nevarnosti, da bi jih pičila čebela. Apikomora je zaprt prostor, v katerem obiskovalec sedi, stoji ali leži za odprtim panjem s čebelami in vdihavava hlape. Zdravilni učinki na dihalne organe so najboljši v odboju čebelje paše, ko je zrak napolnjen z eteričnimi olji iz zorečega medu. V Sloveniji je arhitektura čebelnjaka edinstvena in je zelo primerna za zdravljenje v čebelnjaku brez posebnih predelav. Čebelar, ki se s tem ukvarja mora biti pripravljen na nudenje prve pomoči ob piku čebel. V čebelnjaku zdravimo predvsem bolezni dihal. Če gre za alergije na cvetni prah moramo bolnika najprej testirati in nato de-senzibilizirati s postopnim povečevanjem količine uživanja cvetnega prahu. Šele nato lahko začnemo izvajati zdravilno terapijo v čebelnjaku. Začnemo s pet minut trajajočim vsakodnevnimi bivanji, jih vsak teden podaljšujemo za pet minut, dokler ne dosežemo ene ure. Če bolnik nima težav, naj terapijo izvaja celotno poletje in jesen, npr. pri astmi. S terapijo v čebelnjaku si okrepimo tudi imunski sistem, zdravimo stres, splošna alergična stanja, nespečnost, depresije, nevrotične motnje in številne druge bolezni. V Kairu so 300 otrok starih povprečno dve leti in pol, ki so bolehali za blagimi do zmernimi napadi astme, zdravili z medenimi hlapi. Vdihavali so jih po pol ure na dan. Skoraj pri vseh se je izkašljevanje občutno izboljšalo, stranskih posledic (vztrajen, utrudljiv kašelj) pa razen pri redkih izjemah, ni bilo. To je opogumilo zdravnike, da so preizkus opravili tudi pri skupini 42 otrok z resnimi akutnimi napadi astme. Ugotovili so boljši odziv organizma na zdravljenje astme s kortikosteroidi. Zdravljenje v bolnici je trajalo pet dni, potem so bolniki še tri mesece oralno uživali med. Po tem obdobju so prenehali vsi napadi bronhialne astme. V diskusiji so menili, da bi bili rezultati verjetno podobni ali celo boljši, če bi ti bolniki vdihavali zrak v apiterapevtskih komorah, zlasti v obdobju dobre paše, ko čebele pospešeno odvajajo vlažen zrak, nasičen z eteričnimi olji in drugimi hlapljivimi snovmi.